Kibernetska varnost se nanaša na prakso zaščite računalniških sistemov, omrežij in podatkov pred digitalnimi napadi, poškodbami ali dostopom nepooblaščenih oseb. To vključuje zaščito pred različnimi grožnjami, kot so virusi, zlonamerna programska oprema, hekerski napadi in druge oblike kibernetskih kriminalnih dejanj. Kibernetska varnost zajema tako tehnologije kot tudi procesne in organizacijske prakse, ki pomagajo celovito zaščititi informacije in infrastrukturo. Ključni elementi kibernetske varnosti vključujejo identifikacijo in oceno tveganj, uporabo varnostnih orodij (kot so požarni zidovi in protivirusna programska oprema), enkripcijo podatkov ter izobraževanje in usposabljanje uporabnikov, da se zavedajo kibernetskih groženj in pravilnega ravnanja z informacijami. Kibernetska varnost je postala ključna z vidika zaščite sodelovanja, zasebnosti in integritete podatkov, saj se sodobni svet vse bolj zanaša na digitalne tehnologije in povezane storitve.
Kibernetski kriminalci uporabljajo avtomatizirane bote z 2,8 milijona IP naslovov za napade na varnostne naprave po vsem svetu. Maroko, Turčija, Rusija, Argentina in Mehika so ključne lokacije za te kibernetske…